Uvodni tečaj filozofije Karla Marxa

Uč lekcija 1 • Izgnanstvo, revščina in sodelovanje

Preučuje Marxove izgone iz Prusije, Francije in Belgije ter njegovo partnerstvo z Engelsom. Pokaže, kako je materialno pomanjkanje oblikovalo njegovo kritiko kapitalizma.

Uč lekcija 2 • Zgodnje življenje in intelektualna formacija

Sledi Marxovi vzgoji v Prusiji, njegovim univerzitetnim letom in zgodnjim intelektualnim vplivom. Postavi osebni temelj za razumevanje njegovih kasnejših teoretskih zavez.

Uč lekcija 3 • Marxova glavna dela na kratko

Ponudi kronološki pregled Marxovih ključnih besedil in njihovih namenov. Pripravi študente na navigacijo po primarnih virih skozi celoten tečaj.

Uč lekcija 1 • Sinteza vplivov

Pokaže, kako je Marx združil dialektiko, materializem in politično ekonomijo v enotno metodo. Študenti začrtajo intelektualno genealogijo zgodovinskega materializma.

Uč lekcija 2 • Utopični socializem in njegove omejitve

Pregleda Owena, Saint-Simona in Fourierja kot predhodnike, ki jih je Marx kritiziral zaradi pomanjkanja znanstvene podlage. Pojasni, kaj je Marx mislil z 'znanstvenim' socializmom.

Uč lekcija 3 • Klasična politična ekonomija kot vir

Pregleda Smithovo in Ricardovo delovno teorijo vrednosti in njune predpostavke o trgih. Vzpostavi ekonomski besednjak, ki ga bo Marx kritiziral in radikaliziral.

Uč lekcija 4 • Heglova dialektika – pojasnilo

Predstavi Heglovo dialektiko – tezo, antitezo, sintezo – in koncept Duha (Geist). Ponudi logični okvir, ki ga je Marx kasneje obrnil v materialne termine.

Uč lekcija 1 • Baza in nadstavba

Opredeli ekonomsko bazo in ideološko nadstavbo ter njun odnos. Zasidra vso nadaljnjo marksistično analizo v ta temeljni strukturni model.

Uč lekcija 2 • Uporaba zgodovinskega materializma

Vodi študente skozi uporabo metode za analizo zgodovinskega prehoda. Gradi analitično samozavest pred prehodom na Marxovo ekonomsko teorijo.

Uč lekcija 3 • Produkcijski načini skozi zgodovino

Sledi Marxovemu zaporedju od primitivnega komunizma prek fevdalizma do kapitalizma. Študenti vidijo zgodovinski materializem uporabljen kot orodje za periodizacijo.

Uč lekcija 4 • Produkcijske sile in produkcijski odnosi

Razlikuje med produktivnimi silami (tehnologija, delo) in družbenimi produkcijskimi odnosi (lastništvo, razred). Pojasni, kako njuna napetost poganja zgodovinske prehode.

Uč lekcija 1 • Odtujitev pod mezdnim delom

Poveže štiri razsežnosti s specifično strukturo mezdne zaposlitve. Pokaže, zakaj je prodajanje delovne sile strukturni vir odtujenosti.

Uč lekcija 2 • Štiri razsežnosti odtujitve

Analizira odtujitev od produkta, procesa, soljudi in vrstnega bistva. Študenti preslikajo vsako razsežnost na konkretne delovne izkušnje.

Uč lekcija 3 • Odtujitev onkraj delovnega mesta

Razširi odtujitev na politiko, religijo in potrošniško kulturo. Pokaže doseg teorije po celotnem družbenem življenju, ne le na tovarniških tleh.

Uč lekcija 4 • Koncept vrstnega bistva

Predstavi Marxovo idejo, da ljudi opredeljuje zavestno, ustvarjalno delo. Vzpostavi normativno izhodišče, po katerem se meri odtujitev.

Uč lekcija 1 • Presežna vrednost in izkoriščanje

Razkrije, kako kapitalisti črpajo presežno vrednost s tem, da delavcem plačajo manj od vrednosti, ki jo ustvarijo. To je Marxova osrednja razlaga dobička v kapitalizmu.

Uč lekcija 2 • Blago ter uporabna vrednost proti menjalni vrednosti

Začne analizo Kapitala z blagom kot osnovno enoto kapitalizma. Loči uporabno vrednost od menjalne, da utemelji delovno teorijo vrednosti.

Uč lekcija 3 • Družbeno potreben delovni čas

Opredeli vrednost kot družbeno potreben delovni čas, ki je vsebovan v blagu. Pojasni, kako tržna konkurenca vsiljuje ta abstraktni standard.

Uč lekcija 4 • Blagovni fetišizem

Pojasni, kako se družbeni odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi. Poveži fetišizem z ideologijo in prikrivanjem izkoriščanja.

Uč lekcija 1 • Država kot razredni instrument

Predstavi Marxovo stališče, da država služi interesom vladajočega razreda, ne univerzalnim. Poveži teorijo države z analizo prava, policije in politike.

Uč lekcija 2 • Razredni boj kot zgodovinski motor

Uporabi trditev iz Komunističnega manifesta, da je zgodovina zgodovina razrednih bojev. Študenti sledijo razrednemu konfliktu skozi fevdalizem, zgodnji kapitalizem in modernost.

Uč lekcija 3 • Opredelitev razreda v marksističnem smislu

Utemelji razred na lastništvu produkcijskih sredstev, ne na dohodku ali statusu. Loči marksistično razredno analizo od socioloških modelov stratifikacije.

Uč lekcija 4 • Razredna zavest in njeno oblikovanje

Loči med razredom na sebi in razredom zase ter pojasni, kako se zavest razvije. Pokaži politični pomen tega, da delavci prepoznajo svoje skupne interese.

Uč lekcija 1 • Nižja in višja faza komunizma

Loči socializem kot prehodno fazo od polnega komunizma kot končnega cilja. Preuči Kritiko Gotskega programa kot ključni vir.

Uč lekcija 2 • Komunistični manifest kot politični dokument

Bere Manifest kot strateško politično besedilo, ne le filozofsko. Analiziraj njegov program desetih točk in njegovo retorično strukturo.

Uč lekcija 3 • Diktatura proletariata

Pojasni, kaj je Marx mislil s proletarsko diktaturo kot prehodno politično obliko. Loči njegovo rabo od avtoritarnih prilastitev 20. stoletja.

Uč lekcija 4 • Pogoji za revolucionarno spremembo

Opredeli materialne in politične pogoje, za katere je Marx verjel, da so potrebni za revolucijo. Poveži ekonomsko krizo, razredno zavest in organizacijsko sposobnost.

Uč lekcija 1 • Marx v 21. stoletju

Oceni Marxovo relevantnost za financializacijo, digitalni kapitalizem in ekološko krizo. Študenti presodijo, katera analitična orodja dobro prenašajo v sedanjost.

Uč lekcija 2 • Feministične in postkolonialne obravnave

Preuči, kako so feministični in postkolonialni misleci razširjali, izzivali in revidirali Marxa. Razširi analizo onkraj razreda na spol, raso in imperij.

Uč lekcija 3 • Marx in družboslovje

Sledi Marxovemu vplivu na sociologijo, ekonomijo, zgodovino in antropologijo. Pokaži, kako so njegovi koncepti vstopili v glavne akademske discipline.

Uč lekcija 4 • Marksizem po Marxu: glavne šole

Začrtaj glavne tradicije, ki so se razvile iz Marxa – leninizem, zahodni marksizem in strukturalizem. Pokaži, kako je vsaka šola poudarjala različne vidike izvirnega dela.